Okrogla miza 17. Industrijskega foruma IRT: Kje in kako je lahko Slovenija konkurenčna?

09 jun 2026

Osrednji dogodek letošnjega, že 17. Industrijskega foruma IRT je bila okrogla miza z naslovom »Izziv konkurenčnosti – ali lahko slovenska pamet premaga globalno maso?«. Pod vodstvom Petre Kovič so vodilni predstavniki slovenske industrije in gospodarstva razpravljali o ključnih orožjih za boj na globalnem trgu: agilnosti, umetni inteligenci (UI) in prehodu s prodaje izdelkov na celovite storitve. Ključno sporočilo je jasno – s ceno in količino proti velikanom ne moremo konkurirati, lahko pa jih prehitimo z inovativnostjo in drznostjo.

 

Klemen Benedičič iz orodjarne Domel je poudaril, da je ključ do preživetja slovenske industrije v odmiku od klasične prodaje izdelkov. »Ne prodajamo več le orodja, temveč kupcu prodamo storitev in celovito rešitev. S ceno in količino ne moremo konkurirati globalni masi, odločajo hiter razvoj in ustrezna podpora kupcem,« je dejal Benedičič.

Kot odgovor na vprašanje, kako tradicijo povezati z novimi tehnologijami, je izpostavil umetno inteligenco (UI), ki je v orodjarstvu že močno prisotna kot del digitalizacije. Če znamo bogate izkušnje in znanje zaposlenih povezati z UI, se produktivnost drastično poveča. Glavni izziv ostajajo investicije, saj azijski trgi v razvoj vlagajo bistveno hitreje in več.

Produktivnejši od deloholikov, a nujno potrebujemo boljšo davčno politiko

Zanimiv pogled na sodelovanje z azijskimi velikani je ponudil Robert Rošer, vodja proizvodnega centra Hisense Europe. Po njegovem mnenju je družba Gorenje pod kitajskim okriljem ponovno zaživela, s slovenskim znanjem pa so zgradili tovarno kuhalnikov, ki služi kot zgled celotni skupini. Gorenje tako ostaja glavni kompetenčni center za kuhalno tehniko znotraj družbe Hisense v Evropi.

Izpostavil je, da produktivnost dela ni glavna težava Slovenije. Čeprav kitajska proizvodna podjetja delajo v režimu 24/7 in tamkajšnji zaposleni veljajo za izjemne deloholike, Rošer poudarja slovensko učinkovitost: »Upal bi si trditi, da smo na enoto časa bolj produktivni kot Kitajci. Ne odloča namreč to, da si na delovnem mestu 10 ur, ampak kaj takrat narediš.«

Svojo ekipo zato stalno spodbuja k večji prilagodljivosti in drugačnosti. »Nismo dovolj drzni. Rabimo 80- do 85-odstotne rešitve takoj, popravljali in spreminjali jih bomo pozneje. Inženirji se pogosto ujamejo v lastno past – narediti 100-odstotni izdelek.«

Od recepta za boljšo konkurenčnost izpostavlja tudi vlogo države. Za ohranitev konkurenčnosti Rošer od nove vlade pričakuje boljšo davčno politiko in zajezitev stroškov energije.

Nišna vloga Slovenije in obvladovanje stroškov

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je pomiril strahove pred kitajsko prevlado. »Kitajci so ambicioznejši, ker so v drugačni razvojni fazi, medtem ko v zrelih okoljih, ki dosežejo visok standard, ambicioznost naravno nekoliko upade,« je dejal in poudaril, da kljub temu slovenska industrija ostaja nepogrešljiv člen globalnih verig – skoraj ni avtomobila na evropskih cestah brez slovenskih komponent.

Gorenšček je kot največje trenutne zavore slovenske konkurenčnosti izpostavil hitro rast stroškov dela: »Dvig minimalne plače za 16,5 % ter dodatni stroški (obvezno zdravstveno zavarovanje, božičnice) so močno udarili podjetja, ki poslujejo na robu.«

Medtem ko se bodo cene energentov dolgoročno normalizirale, stroški dela ne bodo (več) upadli, zato gospodarstvo nujno upa na razbremenitev skozi dohodninsko reformo.

Slovenija kot center za najkompleksnejša zdravila

Gašper Babič, vodja ITOT področja Malih molekul v Novartisu, kjer vodi kar 12 proizvodnih lokacij, vidi največjo prednost Slovencev v agilnosti in hitrem sprejemanju umetne inteligence. »Slovenci smo zelo inovativni, hitro se naučimo novih tehnologij in hkrati »odučimo« starih vzorcev. To moramo izkoristiti in sistematično prenoviti izobraževalni sistem,« meni Babič.

Glede tveganja, da bi Novartis zaradi slabših gospodarskih pogojev zapustil Slovenijo, ostaja optimističen. »UI, robotika in avtomatizacija lahko tečejo kjerkoli, odločal pa bo razvoj novih izdelkov. Ker se vsa najbolj kompleksna zdravila skupine Novartis trenutno proizvajajo prav v Sloveniji, je to naš glavni adut.« Babič je opozoril še na pomen ESG standardov (okoljsko, družbeno in upravljalsko delovanje) – čeprav ZDA zelene komponente skoraj nimajo, bo v EU brez izpolnjevanja teh pogojev v prihodnje vedno manj naročil.

Zaključek okrogle mize je pomenljiv: slovenska pamet lahko premaga globalno maso, vendar le pod pogojem, da država zagotovi spodbudno in konkurenčno davčno okolje, podjetja pa v tekmo vstopijo z večjo mero drznosti, hitrejšimi investicijami v UI ter ponudbo celostnih rešitev z visoko dodano vrednostjo.