Sprejeti prispevki

Matija Zupančič , Art Rebel 9
Marina Panoske, ELVEZ, d.o.o.
Luca Petan, ELVEZ, d.o.o.

Projekt ONBOARD-AI se osredotoča na razvoj agilnega, digitaliziranega procesa uvajanja novih zaposlenih v kompleksne proizvodne sisteme. Uporablja napredne tehnologije, kot so interakcija človek-stroj (HMI) in konverzacijska umetna inteligenca (AI), da bi skrajšal čas usposabljanja, izboljšal pridobivanje spretnosti in povečal produktivnost. Razvit bo interaktivni digitalni učni sistem, ki vključuje vizualne predstavitve, video vodiče in igre za simulacijo delovnih nalog. Poleg tega bo AI v realnem času analizirala uspešnost uporabnikov in prilagajala vsebine. Cilj projekta je zmanjšati povprečni čas uvajanja za 30 %, povečati usposobljenost zaposlenih ter izboljšati uporabniško izkušnjo usposabljanja. Projekt se izvaja v podjetju ELVEZ, ki deluje na področju predelave plastike in proizvodnje kabelskih snopov v sodelovanju s podjetjem Art Rebel 9.

David Enci, BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
Boštjan Zafošnik, BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje

Tim Herbertson, Erowa AG
Matic Poberžnik, Hexagon Metrology S.P.A.

QMeasure je procesni vtičnik za CAD programska okolja. Deluje po principu odprtega ekosistema in tako sodeluje z različnimi CAD sistemi na eni strani ter merilnimi mašinami različnih proizvajalcev na drugi strani. V Sloveniji lahko primer dobre prakse vidimo v podjetju Domel, kjer vtičnik povezuje v proizvodni proces CAD sistem Catia ter Hexagonov merilni programski vmesnik PC-DMIS. Vtičnik izboljšuje merjenje zamikov ničlne točke ter med-procesno.
Pri prednastavitvi omogoča hitro izdelavo merilnih programov z uporabo CAD modelov, kar skrajša čas priprave in zagotavlja natančen prenos podatkov. S popolno integracijo v sisteme ERP, PPS, CAD in CAM omogoča zanesljivo komunikacijo in doslednost v proizvodnih procesih. Avtomatiziran pretok podatkov zmanjšuje človeške napake in optimizira postopke prednastavitve.
Pri merjenju med procesom QMeasure avtomatizira nadzor kakovosti med obdelavo. Tako lahko dodamo poljubno število preddefiniranih merilnih ciklov preverbe točnoti obdelave obdelovanca in elektrod, ki se bodo uporabile v potopni eroziji. To omogoča preko samodejnega nalaganja merilnega programa v CMM in merjenja brez ročnega posredovanja. Odstopanja so zaznana takoj, kar omogoča nadaljno pravočasno korekcijo, le to pa zmanjšuje odpad in ohranja konstantno kakovost. Z vključitvijo merilnih procesov v proizvodnjo povečujemo stabilnost postopkov, izboljšujemo učinkovitost ter zagotavljamo bolj zanesljive izdelke. Integracija tovrstnih procesov je bistvena v pametnih proizvodnih okoljih, kjer na ta način omogočamo nemoten prehod od prednastavitve do končnega nadzora kakovosti, kar optimizira celoten proizvodni proces.

Vinko Drev, LTH Castings d.o.o.

Podjetje LTH Castings d.o.o. že vrsto let uspešno širi svoje poslovanje, pri čemer nenehno vlaga v avtomatizacijo proizvodnih procesov. Kljub trenutni visoki stopnji avtomatizacije so nadaljnje investicije na tem področju nujne, saj industrija hitro napreduje in zahteva stalne izboljšave. Znotraj oddelka Avtomatizacija procesov, ki se nahaja v obratu Ljubljana, smo v preteklih letih postavili in zagnali trenutno največjo skoraj popolnoma avtomatizirano linijo v podjetju. V linijo so vključene 4 robotske celice z 8 obdelovalnimi stroji, ter paletno linijo, ki skrbi za distribucijo izdelkov od robotskih celic, skozi pralni sistem do čiste sobe za nadaljnjo obdelavo. Do pred nekaj meseci so bile robotske celice oskrbovane ročno s pomočjo ročnih viličarjev, sedaj pa smo za popolno avtomatizacijo uvedli oskrbo z uporabo avtonomno vodenega vozila (ang. AGV- Automated Guided Vehicle).
AGV sistem omogoča optimiziran in samodejen transport materiala med vmesnim skladiščem in robotskimi celicami, s čimer zmanjšujemo ročne posege, povečujemo produktivnost ter izboljšujemo varnost v proizvodnem okolju. Njegova naloga je prenašanje namenskih zabojnikov z različnimi tipi izdelkov iz skladišča do robotskih celic, ter vračanje praznih zabojnikov nazaj na namenska mesta v skladišču. S tem dosežemo visoko stopnjo avtonomije in zagotovimo nemoten potek proizvodnih procesov. Celotna implementacija ter ključne prednosti in slabosti sistema bodo podrobneje predstavljene v prispevku.

V današnjem svetu sta dostopnost in hitrost informacij bistvenega pomena. V podjetju Seco Tools smo razvili digitalne storitve, ki poenostavljajo naša vsakodnevna opravila pri obdelavi kovin.

Uroš Štuklek, Dafra kontakt tehnologije d.o.o.
Ema Stefanovska, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
Albin Sirc, Egasi d.o.o.
Dejan Rožič, Dafra kontakt tehnologije d.o.o.
Jure Peternel, Egasi d.o.o.

V projektu »Pametno mehatronsko progresivno štančno orodje za izdelavo kombinacijskih setov tipskih izdelkov« Dafra kontakt tehnologije d.o.o. za optimizacijo delovanja mehatronskega progresivnega štančnega orodja vzpostavlja prilagajanje delovanje mehatronskega orodja skladno z zahtevami oblik izdelka. Cilji mehatronskega orodja so:
• Izdelava več izdelkov v enem samem orodju,
• Izdelava štancanih geometrijsko podobnih izdelkov z minimiziranim odpadom ob menjavi tipa izdelka na izbranem orodju,
• Nadzor procesa in dvig kakovosti štancanja z vzpostavitvijo digitalnega dvojčka preoblikovalnega procesa.
Za zadostitev navedenih ciljev je bila neobhodna sodelava industrijskih partnerjev Dafra kontakt tehnologije d.o.o. in Egasi d.o.o. ter znanstveno-raziskovalnega partnerja Fakultete za strojništvo v Ljubljani.
V članku je predstavljena prva razvojna faza projekta, v kateri se je na testnem orodju verificiralo zastavljene cilje razvijanega štančnega orodja na enem mehatronskem mestu, na katerem se je z razvitim aktuatorjem podjetja Egasi vzpostavljalo zahtevane nastavitve rezalnega pestiča za izdelavo nastavljene geometrije izdelka. Vzporedno smo kakovost delovanja orodja spremljali z digitalnim dvojčkom orodja in vzpostavili ustrezno povratno zanko nadzora in obratovanja orodja.

Po 50 letih inovacij smo v ABB predstavili šesto generacijo robotskih krmilnikov OmniCore. OmniCore krmilnik omogoča novo inovacijo Ultra Accuracy za sodelujoče robote GoFa. GoFa Ultra Accuracy dosega poleg vrhunske ponovljivosti pozicije 0,02 mm zdaj dosega tudi izjemno natančnost poti 0,03mm. Široko zasnovan koncept krmilnikov tudi na področju energetske učinkovitosti dosega nov preboj z regenerativnim napajalnikom, ki vrača energijo zaviranja nazaj v omrežje. Dodatno energetsko učinkovitost omogoča programska oprema za avtomatsko generiranje robotskih trajektorij. Trajektorije lahko program generira predhodno v simulaciji (off-line) ali neposredno pred premikom (on-line).

Josip Kos, TOPOMATIKA d.o.o
Nenad Drvar, TOPOMATIKA d.o.o
Tomislav Hercigonja, TOPOMATIKA d.o.o
Ena Peričić, Rimac Technology d.o.o
Andrea Perković, Rimac Technology d.o.o

Rad pruža pregled i ističe prednosti primjene industrijske kompjuterizirane tomografije (CT) u evaluaciji baterijskih ćelija i modula namijenjenih električnim vozilima u autoindustriji.
Glavna prednost CT tehnologije leži u njezinoj nerazornoj prirodi, koja omogućava dobivanje digitalnog blizanca stvarnog proizvoda, a zatim detaljan uvid u stvarno stanje baterijske ćelije, bez potrebe za fizičkim otvaranjem.
Proizvođačima baterijskih sustava, CT tehnologija osigurava digitalnu transformaciju procesa u razvoju i kontroli proizvoda što pruža bržu i precizniju identifikaciju proizvodnih nedostatka, analizu oštećenja nakon zahtjevnih testiranja i sigurnost u serijskoj proizvodnji novih baterijskih sustava.
U radu su predstavljeni rezultati trodimenzionalnih mjerenja baterijskih ćelija iz faze razvoja proizvoda dobiveni pomoću ZEISS Metrotom CT sustava. Obrada podataka provedena je u ZEISS Inspect X-Ray softverskom paketu, koji omogućava sveobuhvatnu analizu digitalnih blizanaca.

V pametni tovarni današnjega časa so osnovni gradniki digitalni dvojčki. Ti v svojem jedru izvajajo sinhronizirano interakcijo med fizičnimi in virtualnimi sistemi, ki so prvotno vsi v 3D dimenzijah. Predvsem v kosovni proizvodnji so hitrosti procesov na strojih sorazmerno velike in delovni cikli kratki, zato je na primer 3D simulacija sistemov v realnem času že lahko problematična. Potreben je nek enostavnejši sistem, ki lahko sledi vsem hitrim procesom kosovne proizvodnje in se ga lahko glede na možnosti in potrebe nadgradi v kompleksnejši 3D digitalni dvojček. V kosovni proizvodnji se je uveljavil IIoT Industrijski internet stvari kot sistem računalnikov na robu fizičnih procesov (edge computing), ki so preko merilnih, identifikacijskih sistemov in aktuatorjev v sinhroni interakciji s stroji, orodji, izdelki in drugimi fizičnimi sistemi, trenutnimi podatki UNS ter v asinhroni interakciji z računalništvom v jezeru, megli, oblaku in z osebami preko razširjene resničnosti XR z namenom za vizualizacijo, simulacijo, nadzor, diagnosticiranje, predikcijo, vzdrževanje, kakovost, analizo in optimizacijo ter inoviranje vseh procesov pametne tovarne v zelenem notranjem in zunanjem okolju s krožnim gospodarstvom za dobrobit ljudi. IIoT postaja jedro transformacije pametne tovarne v proizvodnji iz digitalnih dvojčkov in senc kot temeljna osnova digitalizacije celotne proizvodnje in z njo pametne tovarne.

Luca Petan , ELVEZ, d.o.o
Gianluca Palli, Alma Mater Studiorum - Università di Bologna
Salvatore Pirozzi, Università degli Studi della Campania “Luigi Vanvitelli”

Avtomatizacija sestavljanja kabelskih snopov predstavlja izziv zaradi fleksibilnosti in variabilnosti komponent. Projekt IntelliMan razvija robotski sistem, izboljšan z umetno inteligenco, ki omogoča natančno in zanesljivo vstavljanje pokovanih vodnikov v konektorje v avtomobilski industriji. Sistem vključuje robotsko roko UR5e z Robotiq Hand-E prijemalom s senzorji in kamero OAK1 RGB za prepoznavo objektov. Z uporabo naprednih AI algoritmov sistem v realnem času ocenjuje oblike žic, njihove orientacije in sile potrebne za vstavljanje. Preizkusi, izvedeni v podjetju ELVEZ, potrjujejo visoko stopnjo uspešnosti sistema ter znatno izboljšano učinkovitost v primerjavi s tradicionalnimi metodami. Prilagodljivost in modularna arhitektura sistema omogočata njegovo uporabo v širšem industrijskem okolju.

Jakob Robič, Jakob Robič s.p.
Karsten Kranz, Insourcify Gmbh

Proizvodna podjetja se v zadnjih letih soočajo z vse večjimi pritiski – nižanje cen izdelkov in delovne sile, naraščajoči stroški energije ter vedno večja birokratska bremena. Poleg tega se povečuje tudi konkurenca, kar še dodatno otežuje poslovanje. V podjetju Precisium imamo s tem izzivom še daljšo zgodovino, saj smo v preteklosti večinoma izdelovali kontrolne priprave za velika slovenska podjetja v avtomobilski industriji. Zaradi tehnoloških sprememb, novih metod preverjanja dimenzij ter stečajev ključnih kupcev smo bili prisiljeni prestrukturirati svoj program in iskati nove trge.

Kot majhno podjetje smo morali poiskati stroškovno učinkovite rešitve na področjih digitalizacije, avtomatizacije, prodaje in internacionalizacije. Ključni koraki so bili razvoj aktivne spletne strani, uvedba on-line trgovine, iskanje potencialnih kupcev prek družbenih omrežij in aplikacij ter osebni pristop nemškega prodajnika, ki gradi mrežo partnerjev in potencialne kupce spreminja v dolgoročne stranke.

Soavtor Jakob Robič predstavil učinkovite pristope k nastopu podjetij na spletu, medtem ko bo Karsten Kranz delil svoje izkušnje pri pridobivanju novih kupcev na tujih trgih. Skupaj bomo pokazali, kako se lahko tudi manjša podjetja uspešno prilagajajo izzivom in izkoristijo nove poslovne priložnosti.

Blaž Nardin, Fakulteta za tehnologijo polimerov
Silvester Bolka, Fakulteta za tehnologijo polimerov
Sebastjan Zaverla, Fakulteta za tehnologijo polimerov
Rajko Bobovnik, Fakulteta za tehnologijo polimerov
Natalija Štumpfl, Fakulteta za tehnologijo polimerov

V prispevku bomo predstavili uporabo odpadnega polipropilena v kombinaciji z odpadnimi kokosovimi vlakni, za izdelavo lončka nizke gostote, ki omogoča vzgojo rastlin na podlagi hidroponike. Na Fakulteti za tehnologijo polimerov smo za pripravo termoplastičnega kompozita uporabili odpadne transportne trakove podjetja KO-SI v obliki recikliranega polipropilena, katerega smo zmleli in mu dodali zmleta odpadna kokosova vlakna, ki predstavljajo industrijski odpad podjetja KOSI. Za doseganje ustreznega spajanja matrice ter vlaken smo dodali še ustrezen kompatibilizator. Ta je zagotovil dobre medfazne interakcije med odpadnimi kokosovimi vlakni in reciklirano polipropilensko matrico. S pomočjo računalniško podprtega načrtovanja (angl. Computer Aided Design, CAD) s programom Siemems NX 12 smo najprej izrisali 3D model lončka primernega za vzgojo rastlin s hidroponiko. Sledilo je konstruiranje orodja za termoformiranje, katero smo natisnili s tehnologijo ciljnega nalaganja (angl. Fused Deposition Modeling, FDM). S pomočjo stiskalnice smo izdelali plošče iz pripravljenega kompozitnega materiala. Te smo nato s pomočjo termoformirke ter 3D natisnjenega orodja preoblikovali v lončke za vzgojo rastlin s hidroponiko.
Izvedba je lep primer sodelovanja industrije in raziskovalne inštitucije na področju krožnega gospodarstva.

Kristijan Šket, Fakulteta za strojništvo
David Potočnik, Fakulteta za strojništvo
Jernej Hernavs, Fakulteta za strojništvo
Tadej Peršak, Fakulteta za strojništvo
Simon Klančnik, Fakulteta za strojništvo
Mirko Ficko, Fakulteta za strojništvo

V prispevku predstavljamo numerično (MKE) in eksperimentalno analizo različnih izvedb povezovalnih členov (»spojnih mostičkov«) pri laserskem razrezu verig izdelkov. Testiranih je bilo 27 kombinacij spojev, ki se med seboj razlikujejo po obliki, širini stične površine ter razdalji med posameznimi kosi. V eksperimentalnem delu obravnavamo mehanske lastnosti tako izdelanih verig – najprej ocenimo stabilnost pri dvigu in nato preučimo lom spojev. Pri tem merimo ostanke spojev na lomni površini.
V vzporedni računalniški (MKE) analizi modeliramo napetostno-deformacijske razmere v spojih in napovemo točko loma. Pridobljene rezultate nato primerjamo z eksperimentalnimi vrednostmi. Namen raziskave je tako določiti zasnovo spojnih členov, ki uravnoteži dovolj visoko togost verige za enostavno ločevanje posameznih kosov. S tem prispevamo k izboljšani ergonomiji pri delu in časovni učinkovitosti dela pri laserskem razrezu večjih serij manjših izdelkov.

Jože Perko, Controltech
Peter Skopec, Controltech

Na predavanju bomo predstavili ključne varnostne zahteve za stroje po trenutno veljavni direktivi 2006/42/ES in se osredotočili na novosti, ki jih prinaša Uredba o strojih 2023/1230/EU, ki bo v veljavo stopila v začetku leta 2027. Med pomembnimi spremembami so zahteve za obravnavo kibernetskih tveganj, ki so zdaj enakovredna funkcionalni varnosti, ter prilagoditve za vključevanje avtonomnih funkcij. Obravnavali bomo tudi celoten življenjski cikel strojev in ponudili praktične napotke za učinkovito prilagajanje novim varnostnim zahtevam

Marko Verčkovnik, Fakulteta za tehnologijo polimerov
Sebastjan Zaverla, Fakulteta za tehnologijo polimerov
Rajko Bobovnik, Fakulteta za tehnologijo polimerov
Blaž Nardin, Fakulteta za tehnologijo polimerov
Alen Šapek, Additio, Dobja vas 253, 2390 Ravne na Koroškem
Danijel Gracej, Additio, Dobja vas 253, 2390 Ravne na Koroškem
Edina Ljami, Additio, Dobja vas 253, 2390 Ravne na Koroškem

V prispevku bomo predstavili uporabo mehansko recikliranih krakov vetrnih elektrarn v kombinaciji z reciklatom polipropilena podjetja TAB-IPM za ojačitveni del »FlexProtec« - inovativnega zaščitnega športnega ščitnika podjetja Additio. Na Fakulteti za tehnologijo polimerov smo za pripravo termoplastičnega kompozita uporabili recikliran polipropilen podjetja TAB-IPM, kateremu smo dodali zmleti odpad krakov vetrnih elektrarn. Da smo dosegli zahtevane lastnosti pripravljenega kompozita smo dodali še sveža steklena vlakna in ustrezen kompatibilizator, ki je zagotovil dobre medfazne interakcije med odpadnimi in svežimi vlakni in reciklirano polipropilensko matrico. Recikliranemu kompozitu smo izmerili mehanske in toplotne lastnosti. Rezultate teh analiz smo uporabili za določitev parametrov brizganja, kjer smo prve prototipe brizgali v 3D natisnjene gravurne vložke orodja za brizganje, ki so bili pripravljeni v podjetju Additio. S takšnim pristopom smo validirali konstrukcijo ojačitvenega kompozitnega dela »FlexProtec« inovativnega zaščitnega športnega ščitnika še pred izdelavo kovinskih gravurnih vložkov. Za prihodnost imamo idejo razviti hibridne, kovinske gravurne vložke z izmenljivimi plastičnimi SLA tiskanimi 3D gravurami.
Izvedba je lep primer sodelovanja industrije in raziskovalne inštitucije na področju krožnega gospodarstva v okviru javnega razpisa projekta DeremCo. Pokazali smo, da lahko z lastnim znanjem na obstoječi opremi naredimo termoplastične kompozite za inovativne in hkrati zelo zahtevne aplikacije.

Domen Gorjup, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Klemen Zaletelj, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Tibor Barši Palmić, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Robert Bolčina, MAHLE
Janez Luznar, DOMEL

OpenEOL je odprtokodna platforma, ki bazira na programskem jeziku Python, namenjena končni kontroli (EOL) izdelkov v proizvodnem procesu. Odlikujejo jo enostavna uporaba, prilagodljivost in integracija z industrijsko strojno opremo. Podpira analizo velikih podatkov in strojno učenje.

Ključne lastnosti:
Odprtokodna integracija industrijske strojne opreme
Napredne analitične metode
Zmanjšana odvisnost od programske opreme zaprte kode
Prilagodljivost in enostavno vzdrževanje

OpenEOL je razvit v okviru projekta GREMO (Univerza v Ljubljani, Mahle, Domel) in je že v uporabi na proizvodnih linijah. Trenutno je zaseben, v načrtu pa je prehod na odprtokoden model razvoja do leta 2027.

Komponente:
Tasks – Osnovne operativne enote za avtomatizacijo opravil
State Machine – Upravljanje potekov dela, načinov izvajanja in odpravljanja napak
IO moduli – Povezava programske opreme z industrijsko strojno opremo
GUI – Intuitivni vmesnik za nadzor in upravljanje

OpenEOL podpira standarde industrijske strojne opreme (PLC, DAQ, gonilniki CAN/Modbus itd.), kar omogoča natančno in zmogljivo kontrolo kakovosti. Oblikovan je z mislijo na industrijske implementacije in prilagojen zahtevam sodobne proizvodnje.

Borut Buchmeister, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
Robert Ojsteršek, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
Klemen Kovič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
Iztok Palčič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

Vse pogostejša integracija robotov v proizvodne sisteme po vsem svetu prikazuje pomembnost avtomatizacije, ki je pogosto ključnega pomena za ohranjanje globalne konkurenčnosti. Čeprav popolna avtomatizacija prinaša številne prednosti, dinamičnost sodobnih naročil zahteva visoko prilagodljivost. Uvedba sodelovalnih delovnih mest, ki vključujejo sodelovanje človeka in robota, lahko poveča učinkovitost in prilagodljivost proizvodnje. Kljub temu, pa varnost in počutje delavca še vedno predstavljata skrb. Študija prikazuje vpliv zasedenosti delavca, pri sodelovanju s sodelovalnim robotom, na njihovo delovno obremenitev, stres in učinkovitost. Eksperiment vsebuje tri scenarije sodelovanja: nizka, visoka in prilagojena zasedenost delavca, pri čemer so v vsakem scenariju uporabljeni različni gibalni parametri sodelovalnega robota, prilagojeni zmožnostim posameznega delavca. Delovna obremenitev delavcev je bilo ocenjena z vprašalnikom NASA-TLX, medtem ko je bil psihološki stres izmerjen z elektrokardiogramom (EKG) in analiziran s programsko opremo Kubios HRV. Rezultati kažejo, da višja zasedenost delavca vodi do višje učinkovitosti, vendar tudi do višje delovne obremenitve in stresa. Nasprotno pa nižja zasedenost doprinese k nižji delovni obremenitvi, ampak tudi k nižji učinkovitosti. Ugotovitve prikazujejo potrebo po prilagojenih smernicah v scenarijih sodelovanja človeka in robota ter poudarjajo potrebo po uravnoteženju dobrega počutja delavcev z učinkovitostjo proizvodnje. Upoštevanje sposobnosti delavcev in ciljev industrije je bistveno za oblikovanje trajnostnih in človeku usmerjenih sistemov, ki omogočajo učinkovito delovanje in dobro počutje.

Jithinraj Edaklavan Koroth, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Plazemsko elektrolitsko poliranje (PEP) je napredna elektrokemijska tehnologija za izboljšanje kakovosti površine kovinskih delov, posebej tistih izdelanih z aditivnimi tehnologijami. V tem prispevku predstavimo proces PEP, pri čemer poudarjamo njegovo sposobnost izboljšanja hrapavosti površine, izboljšanja korozijske odpornosti in obdelave zapletenih geometrij. V primerjavi s konvencionalnimi metodami poliranja PEP zagotavlja večjo učinkovitost, vendar zahteva natančno sestavo elektrolita in izbor procesnih parametrov. Študije primerov dokazujejo njegovo učinkovitost pri različnih aditivno izdelanih komponentah. Rezultati podpirajo PEP kot obetavno rešitev za naknadno obdelavo v industriji.

Aleš Hrobat, Olma d.o.o.
Jošt Mohorko, Olma d.o.o.
Vito Tič, Olma d.o.o.

Na uporabno dobo hidravličnega olja imajo velik vpliv pogoji uporabe, prav tako pa njegova sestava. Proizvajalci imamo za proizvodnjo hidravličnih olj na voljo različne skupine baznih olj. Zaradi različnih lastnosti posameznih skupin je tudi uporabna doba končnega izdelka različna.
Prispevek obravnava hidravlična olja na osnovi različnih skupin baznih olj, njihove osnovne značilnosti in razlike med njimi. V nadaljevanju pa predstavlja novo serijo hidravličnih olj Energolubric z vidika podaljšanja uporabne dobe v primerjavi s klasičnimi hidravličnimi olji na mineralni osnovi. Prikazani bodo rezultati primerjalnega testiranja oksidacijske stabilnosti različnih olj. Prav tako bo obravnavan vidik energetske učinkovitosti obratovanja hidravličnega sistema, na katerega vpliva tudi hidravlično olje.

Ključne besede: hidravlično olje, oksidacijska stabilnost, uporabna doba, energetska učinkovitost

Silvester Bolka, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Ozare 19, 2380 Slovenj Gradec
Marko Verčkovnik, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Ozare 19, 2380 Slovenj Gradec
Rajko Bobovnik, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Ozare 19, 2380 Slovenj Gradec
Blaž Nardin, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Ozare 19, 2380 Slovenj Gradec
Gregor Vedenik, Veplas d.d., Cesta Simona Blatnika 11, 3320 Velenje
Lara Letonje, Veplas d.d., Cesta Simona Blatnika 11, 3320 Velenje
Saša Vedenik, Veplas d.d., Cesta Simona Blatnika 11, 3320 Velenje

V prispevku bomo predstavili uporabo steklene ojačitve pridobljene s terminčno reciklirano mato iz odpadnih duroplastičnih kompozitov, ki jo je pripravilo podjetje Riverasca SpA., v kombinaciji z duroplastično matrico za »Polico« integrirano v kabino avtodoma – inovativni izdelek podjetja Veplas.
S postopkom termičnega recikliranja steklene vlakna izgubijo prevleko iz silana, ki zagotavlja izboljšano adhezijo med ojačitvenimi vlakni in matrico. Da smo dosegli zahtevane lastnosti pripravljenega kompozita smo z ustreznimi dodatki v matrico zagotovili izboljšano adhezijo in s tem posledično ustrezne mehanske lastnosti.
Recikliranemu kompozitu smo izmerili mehanske lastnosti. Rezultate teh analiz smo uporabili za določitev parametrov priprave matrice za izdelavo prototipnih kosov v podjetju Veplas. S takšnim pristopom smo validirali konstrukcijo »Police avtodoma« v obstoječih LRTM kalupih podjetja Veplas.
Izvedba je lep primer sodelovanja industrije in raziskovalne inštitucije na področju krožnega gospodarstva v okviru javnega razpisa projekta DeremCo. Pokazali smo, da lahko z lastnim znanjem na obstoječi opremi naredimo duroplastične kompozite za inovativne in hkrati zelo zahtevne aplikacije.

Adela Pišmo, Rudolfovo – znanstveno in tehnološko središče Novo mesto
Vesna Pungerčar, Rudolfovo – znanstveno in tehnološko središče Novo mesto
Slavko Arh, Rudolfovo – znanstveno in tehnološko središče Novo mesto

3D skeniranje je nekontaktna tehnologija, s katero lahko fizični objekt pretvorimo v digitalni model, kar industriji omogoča obratni inženiring in nadzor kakovosti (preverjanje skladnosti s predpisi). Pri nazoru kakovosti se pogosto uporabljajo napredne tehnologije kot je 3D skeniranje. Vendar imajo te napredne tehnike določene omejitve: če so na primer na predmetu izvrtine ali če so poškodbe skrite v notranjosti, jih s temi metodami ne moremo zaznati. Takšne informacije pa so ključnega pomena za napovedovanje trajnosti materiala in odkrivanje skritih napak (razpoke, prisotnost vključkov, nehomogenost materiala). Zato se naša raziskava osredotoča na primerjavo treh različnih tehnik za zajem tridimenzionalnih podatkov industrijskega izdelka iz aluminija: 3d skeniranje s strukturirano svetlobo, 3d skeniranje z lasersko svetlobo in skeniranje z uporabo računalniške tomografije (CT). Cilj je bil primerjati posamezne tehnike glede na natančnost izdelave v primerjavi s CAD modelom ter glede na količino in kakovost informacij, ki jih posamezna tehnika omogoča. Pri tem smo upoštevali, ali tehnika omogoča analizo zunanjih geometrijskih lastnosti materialov in drugih pomembnih značilnosti. Rezultati raziskav kažejo, da je kombinacija 3D skeniranja skupaj s CT analizo smiselna za preverjanje visoke kakovosti in boljše napovedi življenjske dobe industrijskega izdelka.

Bojan Ačko, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru
Rok Klobučar, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru

V sodobnih industrijskih in raziskovalnih okoljih je moč opaziti vedno širšo uporabo preciznih senzorjev pomika, ki predstavljajo pomembno vlogo v vseh vidikih dimenzionalnega meroslovja. V industrijskih podjetjih in meroslovnih laboratorijih se takšni senzorji, zaradi svoje submikrometrske točnosti, običajno uporabljajo za umerjanje različnih etalonov in merilnih instrumentov. Vzporedno z vedno večjo uporabo preciznih senzorjev pomika naraščajo tudi zahteve po njihovem umerjanju, ki je nujno za doseg sledljivih meritev, ki jih je mogoče povezati na enoto SI (meter). Kljub široki uporabi takšnih senzorjev še vedno ni komercialno dostopnega sistema, ki bi omogočal njihovo umerjanje z zahtevano meroslovno zmogljivostjo. V Laboratoriju za tehnološke meritve Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru smo v ta namen razvili unikatni namenski merilni sistem, ki omogoča popolnoma avtomatizirano umerjanje preciznih senzorjev pomika za merjenje dolžin do 150 mm. Predlagan sistem temelji na linearno pomični mikrometrski postaji, ki je vertikalno vpeta na osnovno ploščo. Vzporedno s postajo je postavljen konzolni nosilec s vpenjali na katerega vpnemo senzor, ki je predmet kalibracije. Poseben poudarek smo namenili analizi in validaciji kosinusnega pogreška tipala pred kalibracijo. V ta namen je bil razvit algoritem, ki s pomočjo metode strojnega vida omogoča natančno poravnavo merilne osi senzorja na os vodil translacijske postaje. Kot referenčni senzor je v sistemu uporabljen laserski interferometer, ki temelji na sodobni diodni laserski tehnologiji. Predstavljeni razvoj predstavlja pomemben znanstveni in aplikativni prispevek na področju meroslovja in zadovoljevanja potreb napredne slovenske industrije po sledljivosti nepreciznejših instrumentov za merjenje dimenzij.

Iurii Vandiak, Moderne tehnologije d.o.o.
Urban Kolman, Moderne tehnologije d.o.o.

Pri manjših proizvodnih serijah z variabilnimi oblikami obdelovancev se običajno obdelovance med avtomatiziranimi procesi shranjuje in transportira v razsutem stanju. Na vhodu v takšen proces je potrebno obdelovance spraviti v urejeno pozicija, kar se v večini primerov še vedno dela ročno. Sistemi za pobiranje razsutih objektov iz zaboja omogočajo robotizacijo takšnih delovnih mest. Razvit sistem zaznava vsebino zaboja s pomočjo 3d kamere. Na zajetih podatkih detekcijski algoritem najde zaboj in lokalizira objekte v njem. S pomočjo geometrijskih podatkov robota se v naslednjem koraku generira robotska trajektorija za pobiranje objekta, ki je kinematično izvedljiva in brez trkov z okolico. Detekcija in lokalizacija objektov poteka s pomočjo globokih nevronskih mrež in uporabe oblaka točk. Vsi sklopi sistema so integrirani s pomočjo robotskega operacijskega sistema (ROS2). Takšna integracija omogoča uporabo 3d kamer in robotov različnih tipov in proizvajalcev. Nadzor in konfiguracija sistema je mogoča preko grafičnega vmesnika razvitega na osnovi spletnih tehnologij.

Igor Pugelj, Yaskawa Ristro d.o.o.
Matej Merkač, Yaskawa Slovenija d.o.o.

Robotska varilna celica z dvemi delovnimi mesti s servo zasučnimi pozicionerji in univerzalnimi vpenjalnimi pripravami. Dva varilna robota Motoman tip AR2010 na servo talni vozni enoti z avtomatsko menjavo gorilnikov. Robotizirano posluževanje varilnih priprav z robotom Motoman tip GP600 s 600kg nosilnosti na servo talni vozni progi z avtomatsko menjavo prijemal. Dvo-osni servo portal opremljen z univerzalnim prijemalom za odvzem končno zvarjenega izdelka iz vpenjalne priprave.

Irena Pulko, Fakulteta za tehnologijo polimerov
Janez Slapnik, Fakulteta za tehnologijo polimerov

Prispevek predstavlja aplikativni potencial in aktualne izzive na področju spajanja polimerov z dinamičnimi kovalentnimi mrežami, kot novega pristopa za varjenje inherentno nezdružljivih polimerov, na primeru akrilonitril butadien stirena (ABS) in polipropilena (PP). Konvencionalne tehnike spajanja običajno odpovejo pri različnih polimernih sistemih zaradi termodinamične nemešljivosti in slabe adhezije na vmesnih površinah. Z vključitvijo dinamičnih kovalentnih vezi istega tipa, v oba polimera, lahko preko teh vezi med polimeroma dobimo povezavo na kemijskem nivoju. Omenjena polimera smo prebrizgavali in varili s tehniko ultrazvočnega varjenja, kakor tudi varjenja pri povišani temperaturi v konvencionalni pečici, saj je za vzpostavitev povezav med takimi polimeri ključno, da ima reakcija dovolj časa, da poteče v zadostnem obsegu. Rezultati kažejo, da dinamične kovalentne mreže ponujajo obetavno rešitev za spajanje različnih polimerov v industrijskih aplikacijah.

Rebeka Rudolf, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru
Peter Majerič, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru
Darja Feizpour, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije

Tiskana vezja so izjemno pomemben del satelitske tehnologije, saj se uporabljajo kot filtri/nosilci signalov, za obdelavo podatkov in komunikacijo. Visokofrekvenčni signali se prenašajo skozi zgornjo površino vezja, kar je poznano kot učinek kože. Posledično je cilj doseči nizko površinsko hrapavost vezja, ker to zmanjša izgubo pri prenosu signala. Za izdelavo vezij se uporabljajo različne disperzije, katere je možno natisniti z različni metodami v zahtevane oblike. V ta namen smo pripravili disperzijo na osnovi nanodelcev zlata (AuNPs), ki so bili sintetizirani z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize in stabilizirani s polivinilpirolidonom (PVP) v vodi. AuNPs so bili zatem posušeni, tako, da se je odstranila voda. Posušene AuNPs smo nato dispergirali v etanolu, s čimer smo pripravili disperzijo za tiskanje linije s tehnologijo plazme na nosilcu Al2O3 (čistine 96.5%). Koncentracija Au v disperziji je bila izmerjena z ICP-OES. TGA analiza je pokazala toplotno stabilnost AuNPs, meritve viskoznosti pa so potrdile psevdoplastično obnašanje disperzije. Izdelano tiskano vezje je bilo analizirano z različnimi tehnikami: SEM/EDX, FIB, AFM in izvedena je bila tudi meritev električne prevodnosti.

dr. Andraž Žertek, Inden d.o.o.
dr. Dušan Božič, Inden d.o.o.

V kompleksni maloserijski proizvodnji je učinkovito terminiranje ključnega pomena za optimizacijo proizvodnih procesov. V tem prispevku predstavljamo študijo primera uvedbe rešitve Planska tabla v proizvodno podjetje. S tem smo dosegli izboljšanje preglednosti, optimizacijo proizvodnega načrtovanja in skrajšanje dobavnih rokov. Rešitev omogoča celovit vpogled v proizvodne procese, omogoča hitro prilagajanje na spremembe in učinkovito uporabo virov. Predstavili bomo ključne izzive, s katerimi se je podjetje soočalo pred uvedbo rešitve, proces implementacije ter dosežene rezultate.

Marko Šimic, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
Niko Herakovič, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

Primož Poredoš, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Dominik Kozjek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Aleš Gosar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Marko Nagode, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Jernej Klemenc, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Želja po avtomatizaciji zahteva natančno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na obravnavani proces. Ena izmed možnosti trajnostnega obdelovanja kmetijskih površin v okviru zelenih urbanih skupnosti prihodnosti je mogoča z uporabo avtomatizirane flote obdelovalnih robotov, ki glede na razpoložljive vire solarne energije optimirano skrbijo za dodeljen prostor. Ker se vir razpoložljive energije spreminja s spreminjanjem letnih časov, je pri zasnovi in razvoju velikosti napajalnih sistemov in optimizacijskih algoritmov obratovanja avtomatizirane flote obdelovalnih robotov potrebno upoštevati več dejavnikov. V tej študiji obravnavamo vprašanje, kako razpoložljiva solarna energija v Sloveniji na območju mesta Ljubljana vpliva na možnost napajanja izbranega Li-ionskega baterijskega paketa in kakšne so posledice tega nihanja na razpoložljivost obratovalnih zmogljivosti avtomatizirane flote obdelovalnih robotov. Izbran baterijski paket je sestavljen iz 7 osnovnih Li-ionskih celic kapacitete 20 Ah, kar daje 24 V nominalne obratovalne napetosti. Pri tipični uporabi z močjo 100 W lahko takšen baterijski paket zagotavlja približno 4 ure obratovanja stroja. Ugotovili smo, da medtem ko v oblačnem januarskem dnevu z izbrano velikostjo fotovoltaičnih panelov napolnimo v enem dnevu zgolj 1 baterijski paket, se zaradi nihanja razpoložljive solarne energije ta številka v sončnem januarskem dnevu vzpne na 20, v sončnem junijskem dnevu pa na kar 55 baterijskih paketov.

Boštjan Jegrišnik, UNIOR d.d.
Uroš Matavž, UNIOR d.d.
Niko Herakovič, Laboratorij LASIM, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

Predavanje se osredotoča na uporabo digitalnega dvojčka za optimizacijo tlorisa in logistike proizvodnje v podjetju UNIOR, kjer so morali stroje preseliti na dve obstoječi lokaciji. Digitalni dvojček je omogočil natančno analizo materialnih tokov, kar je privedlo do njihove optimizacije in izboljšanja učinkovitosti transporta. Hkrati je rešitev omogočila povečanje števila izvedenih operacij na novih lokacijah za več kot 320 % in boljšo izrabo prostora. Optimizacija materialnih tokov je odpravila potrebo po zunanjih logističnih storitvah, s čimer so dosegli pomembne prihranke in višjo proizvodno zmogljivost. Predavanje poudarja, kako lahko tehnologija digitalnega dvojčka prispeva k reševanju kompleksnih industrijskih izzivov.

Boštjan Škrlj, Hella Saturnus Slovenija d.o.o.
Matija Obolnar, Hella Saturnus Slovenija d.o.o.

Pri izdelavi tehnično zahtevnih izdelkov, kot je avtomobilska karoserijska svetlobna oprema, je stabilnost proizvodnega procesa ključnega pomena za zagotavljanje visoke kakovosti. Zahteve po natančnosti so zelo visoke, saj so ti izdelki izpostavljeni strogim tehničnim in varnostnim standardom. Enakomerno polnjenje kavitet pri brizganju plastike je pomembno za preprečevanje napak in dosego konstantnih rezultatov. V proizvodnji so se pojavile težave z zagotavljanjem enakomernega polnjenja, zato smo iskali rešitev, ki bi izboljšala stabilnost procesa in zmanjšala napake. Tako smo se odločili za implementacijo naprednega sistema, ki omogoča optimizacijo procesa in izboljša kakovost izdelkov ter povečuje proizvodno učinkovitost.