Program

Po 50 letih inovacij smo v ABB predstavili šesto generacijo robotskih krmilnikov OmniCore. OmniCore krmilnik omogoča novo inovacijo Ultra Accuracy za sodelujoče robote GoFa. GoFa Ultra Accuracy dosega poleg vrhunske ponovljivosti pozicije 0,02 mm zdaj dosega tudi izjemno natančnost poti 0,03mm. Široko zasnovan koncept krmilnikov tudi na področju energetske učinkovitosti dosega nov preboj z regenerativnim napajalnikom, ki vrača energijo zaviranja nazaj v omrežje. Dodatno energetsko učinkovitost omogoča programska oprema za avtomatsko generiranje robotskih trajektorij. Trajektorije lahko program generira predhodno v simulaciji (off-line) ali neposredno pred premikom (on-line).

V prispevku bomo predstavili uporabo steklene ojačitve pridobljene s terminčno reciklirano mato iz odpadnih duroplastičnih kompozitov, ki jo je pripravilo podjetje Riverasca SpA., v kombinaciji z duroplastično matrico za »Polico« integrirano v kabino avtodoma – inovativni izdelek podjetja Veplas.
S postopkom termičnega recikliranja steklene vlakna izgubijo prevleko iz silana, ki zagotavlja izboljšano adhezijo med ojačitvenimi vlakni in matrico. Da smo dosegli zahtevane lastnosti pripravljenega kompozita smo z ustreznimi dodatki v matrico zagotovili izboljšano adhezijo in s tem posledično ustrezne mehanske lastnosti.
Recikliranemu kompozitu smo izmerili mehanske lastnosti. Rezultate teh analiz smo uporabili za določitev parametrov priprave matrice za izdelavo prototipnih kosov v podjetju Veplas. S takšnim pristopom smo validirali konstrukcijo »Police avtodoma« v obstoječih LRTM kalupih podjetja Veplas.
Izvedba je lep primer sodelovanja industrije in raziskovalne inštitucije na področju krožnega gospodarstva v okviru javnega razpisa projekta DeremCo. Pokazali smo, da lahko z lastnim znanjem na obstoječi opremi naredimo duroplastične kompozite za inovativne in hkrati zelo zahtevne aplikacije.

3D skeniranje je nekontaktna tehnologija, s katero lahko fizični objekt pretvorimo v digitalni model, kar industriji omogoča obratni inženiring in nadzor kakovosti (preverjanje skladnosti s predpisi). Pri nazoru kakovosti se pogosto uporabljajo napredne tehnologije kot je 3D skeniranje. Vendar imajo te napredne tehnike določene omejitve: če so na primer na predmetu izvrtine ali če so poškodbe skrite v notranjosti, jih s temi metodami ne moremo zaznati. Takšne informacije pa so ključnega pomena za napovedovanje trajnosti materiala in odkrivanje skritih napak (razpoke, prisotnost vključkov, nehomogenost materiala). Zato se naša raziskava osredotoča na primerjavo treh različnih tehnik za zajem tridimenzionalnih podatkov industrijskega izdelka iz aluminija: 3d skeniranje s strukturirano svetlobo, 3d skeniranje z lasersko svetlobo in skeniranje z uporabo računalniške tomografije (CT). Cilj je bil primerjati posamezne tehnike glede na natančnost izdelave v primerjavi s CAD modelom ter glede na količino in kakovost informacij, ki jih posamezna tehnika omogoča. Pri tem smo upoštevali, ali tehnika omogoča analizo zunanjih geometrijskih lastnosti materialov in drugih pomembnih značilnosti. Rezultati raziskav kažejo, da je kombinacija 3D skeniranja skupaj s CT analizo smiselna za preverjanje visoke kakovosti in boljše napovedi življenjske dobe industrijskega izdelka.

Plazemsko elektrolitsko poliranje (PEP) se je učinkovita metoda poliranja kovinskih izdelkov kompleksnih oblik, še posebej primerna za naknadno obdelavo 3D-natisnjenih izdelkov, saj zagotavlja gladke in relativno refleksivne površine. Odnašanje materiala in posledična hrapavost površine na različnih mestih na poliranem vzorcu je odvisna od lokalne gostote toka. V tem prispevku ugotavljamo vpliv orientacije obdelovanca znotraj elektrolitske kopeli na kvaliteto površine poliranega nerjavečega jekla. Rezultati kažejo, da sta orientaciji 60° in 90° glede na gladino elektrolita zagotovili najboljšo površinsko obdelavo tako za ravne kot valjaste vzorce. Obdelava je bila dokaj enakomerna na vseh površinah. Valjasti vzorci polirani pri 60° so dosegli najbolj enakomerno kvaliteto površine zaradi ugodnega kroženja elektrolita, medtem ko je ravne najbolje polirati v orientaciji od 60° in 90°.

Poudarili bomo, kako robotizacija in digitalizacija spreminjata dentalno industrijo ter izboljšujeta kakovost in učinkovitost proizvodov. Partnersko podjetje je za svojega naročnika uporabilo napredne FANUC tehnologije, ki omogočajo natančno izdelavo dentalnih pripomočkov.
Podjetja se v dentalni industriji zavedajo pomembnosti inovacij in nenehno vlagajo v razvoj novih tehnologij, da bi ostali konkurenčni na globalnem trgu. Z FANUC roboti, ki so znani po svoji zanesljivosti in natančnosti, dentalna industrija dosega višjo raven avtomatizacije. Poleg tega integracija FANUC robotov v proizvodne procese zmanjšuje stroške proizvodnje in izboljšuje kakovost končnih izdelkov, kar vodi do večjega zadovoljstva strank.

Pri izdelavi tehnično zahtevnih izdelkov, kot je avtomobilska karoserijska svetlobna oprema, je stabilnost proizvodnega procesa ključnega pomena za zagotavljanje visoke kakovosti. Zahteve po natančnosti so zelo visoke, saj so ti izdelki izpostavljeni strogim tehničnim in varnostnim standardom. Enakomerno polnjenje kavitet pri brizganju plastike je pomembno za preprečevanje napak in dosego konstantnih rezultatov. V proizvodnji so se pojavile težave z zagotavljanjem enakomernega polnjenja, zato smo iskali rešitev, ki bi izboljšala stabilnost procesa in zmanjšala napake. Tako smo se odločili za implementacijo naprednega sistema, ki omogoča optimizacijo procesa in izboljša kakovost izdelkov ter povečuje proizvodno učinkovitost.

Rad pruža pregled i ističe prednosti primjene industrijske kompjuterizirane tomografije (CT) u evaluaciji baterijskih ćelija i modula namijenjenih električnim vozilima u autoindustriji.
Glavna prednost CT tehnologije leži u njezinoj nerazornoj prirodi, koja omogućava dobivanje digitalnog blizanca stvarnog proizvoda, a zatim detaljan uvid u stvarno stanje baterijske ćelije, bez potrebe za fizičkim otvaranjem.
Proizvođačima baterijskih sustava, CT tehnologija osigurava digitalnu transformaciju procesa u razvoju i kontroli proizvoda što pruža bržu i precizniju identifikaciju proizvodnih nedostatka, analizu oštećenja nakon zahtjevnih testiranja i sigurnost u serijskoj proizvodnji novih baterijskih sustava.
U radu su predstavljeni rezultati trodimenzionalnih mjerenja baterijskih ćelija iz faze razvoja proizvoda dobiveni pomoću ZEISS Metrotom CT sustava. Obrada podataka provedena je u ZEISS Inspect X-Ray softverskom paketu, koji omogućava sveobuhvatnu analizu digitalnih blizanaca.

Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je bil v Laboratoriju za fluidno tehniko (LFT) razvit nov proporcionalni potni ventil, zasnovan z mislijo na funkcionalno integracijo in aditivno izdelavo. Avtorja rešitve, Jan Bartolj in prof. dr. Franc Majdič, sta v konstrukcijo vključila integrirane pretočne kanale, ki izboljšujejo hidravlično učinkovitost ter omogočajo znatno zmanjšanje mase in števila sestavnih delov. Ventil je bil izdelan s tehnologijo Metal Binder Jetting (MBJ), ki omogoča tisk kompleksnih kovinskih geometrij brez podpor in s tem večjo svobodo pri načrtovanju. Tisk je izvedlo podjetje Solid World, ki nudi dostop do naprednih kovinskih 3D tiskalnikov za industrijske aplikacije. Rezultat sodelovanja med raziskovalno ustanovo in industrijo je delujoč prototip, ki odpira nove možnosti za razvoj kompaktnijih, lažjih in energetsko učinkovitih hidravličnih komponent. Projekt dokazuje, kako lahko z uporabo sodobnih aditivnih tehnologij in interdisciplinarnega znanja pospešimo prenos inovacij iz laboratorija v industrijsko okolje.

Robotska varilna celica z dvemi delovnimi mesti s servo zasučnimi pozicionerji in univerzalnimi vpenjalnimi pripravami. Dva varilna robota Motoman tip AR2010 na servo talni vozni enoti z avtomatsko menjavo gorilnikov. Robotizirano posluževanje varilnih priprav z robotom Motoman tip GP600 s 600kg nosilnosti na servo talni vozni progi z avtomatsko menjavo prijemal. Dvo-osni servo portal opremljen z univerzalnim prijemalom za odvzem končno zvarjenega izdelka iz vpenjalne priprave.

V članku je predstavljen potek razvoja PEMF Surround naprave od ideje, industrijskega designa in priprave tehnološkega modela ob upoštevanju pravil konstruiranja plastičnih izdelkov. Razvoj je bil podprt z naprednimi simulacijami brizganja, po potrebi mehanskimi analizami. Izdelani so bili printani prototipi, ki so omogočili funkcionalno preverjanje in realno testiranje. Na osnovi simulacij je bil pripravljen zahtevek za orodje. Izvedeni so bili pregledi orodij in korektura na osnovi simulacij z upoštevanjem dejanskega hlajenja. Po preizkusu orodja na stroju so bili določeni optimalni parametri procesa. Izdelki so bili optično izmerjeni, sestavljeno je bilo mersko poročilo in potrjena skladnost. Računalniško podprt razvoj je omogočil zagon brez korekcij, kar je skrajšalo čas vstopa izdelka na trg.

QMeasure je procesni vtičnik za CAD programska okolja. Deluje po principu odprtega ekosistema in tako sodeluje z različnimi CAD sistemi na eni strani ter merilnimi mašinami različnih proizvajalcev na drugi strani. V Sloveniji lahko primer dobre prakse vidimo v podjetju Domel, kjer vtičnik povezuje v proizvodni proces CAD sistem Catia ter Hexagonov merilni programski vmesnik PC-DMIS. Vtičnik izboljšuje merjenje zamikov ničlne točke ter med-procesno.
Pri prednastavitvi omogoča hitro izdelavo merilnih programov z uporabo CAD modelov, kar skrajša čas priprave in zagotavlja natančen prenos podatkov. S popolno integracijo v sisteme ERP, PPS, CAD in CAM omogoča zanesljivo komunikacijo in doslednost v proizvodnih procesih. Avtomatiziran pretok podatkov zmanjšuje človeške napake in optimizira postopke prednastavitve.
Pri merjenju med procesom QMeasure avtomatizira nadzor kakovosti med obdelavo. Tako lahko dodamo poljubno število preddefiniranih merilnih ciklov preverbe točnoti obdelave obdelovanca in elektrod, ki se bodo uporabile v potopni eroziji. To omogoča preko samodejnega nalaganja merilnega programa v CMM in merjenja brez ročnega posredovanja. Odstopanja so zaznana takoj, kar omogoča nadaljno pravočasno korekcijo, le to pa zmanjšuje odpad in ohranja konstantno kakovost. Z vključitvijo merilnih procesov v proizvodnjo povečujemo stabilnost postopkov, izboljšujemo učinkovitost ter zagotavljamo bolj zanesljive izdelke. Integracija tovrstnih procesov je bistvena v pametnih proizvodnih okoljih, kjer na ta način omogočamo nemoten prehod od prednastavitve do končnega nadzora kakovosti, kar optimizira celoten proizvodni proces.

V današnjem svetu sta dostopnost in hitrost informacij bistvenega pomena. V podjetju Seco Tools smo razvili digitalne storitve, ki poenostavljajo naša vsakodnevna opravila pri obdelavi kovin.

Podjetje LTH Castings d.o.o. že vrsto let uspešno širi svoje poslovanje, pri čemer nenehno vlaga v avtomatizacijo proizvodnih procesov. Kljub trenutni visoki stopnji avtomatizacije so nadaljnje investicije na tem področju nujne, saj industrija hitro napreduje in zahteva stalne izboljšave. Znotraj oddelka Avtomatizacija procesov, ki se nahaja v obratu Ljubljana, smo v preteklih letih postavili in zagnali trenutno največjo skoraj popolnoma avtomatizirano linijo v podjetju. V linijo so vključene 4 robotske celice z 8 obdelovalnimi stroji, ter paletno linijo, ki skrbi za distribucijo izdelkov od robotskih celic, skozi pralni sistem do čiste sobe za nadaljnjo obdelavo. Do pred nekaj meseci so bile robotske celice oskrbovane ročno s pomočjo ročnih viličarjev, sedaj pa smo za popolno avtomatizacijo uvedli oskrbo z uporabo avtonomno vodenega vozila (ang. AGV- Automated Guided Vehicle).
AGV sistem omogoča optimiziran in samodejen transport materiala med vmesnim skladiščem in robotskimi celicami, s čimer zmanjšujemo ročne posege, povečujemo produktivnost ter izboljšujemo varnost v proizvodnem okolju. Njegova naloga je prenašanje namenskih zabojnikov z različnimi tipi izdelkov iz skladišča do robotskih celic, ter vračanje praznih zabojnikov nazaj na namenska mesta v skladišču. S tem dosežemo visoko stopnjo avtonomije in zagotovimo nemoten potek proizvodnih procesov. Celotna implementacija ter ključne prednosti in slabosti sistema bodo podrobneje predstavljene v prispevku.

Kuhinjski roboti so večnamenski majhni gospodinjski aparati, ki se uporabljajo za različne aplikacije, kot so gnetenje testa, stepanje smetane, mešanje, ipd. Pripomočki, ki se uporabljajo na osnovnem aparatu, zahtevajo različne specifikacije navora in vrtilne hitrosti. Rešitev za te zahteve je pogonska enota z več odgoni. Kompleksni planetni in polžasti prenosi generirajo hrup, ki je predvsem diskretne narave. Ohišje pogonske enote je stična točka s preostalimi elementi aparata, ki prenaša strukturne vibracije iz zobnikov na preostali del aparata. Hrup se izseva z velikih površin ohišja aparata. Ker ohišje pogonske enote predstavlja glavno pot za generirane sile, imajo njegove materialne lastnosti vpliv na hrup. Analizirana sta bila dva materiala ohišja. Primerjali smo številne značilnosti hrupa, kot so raven zvočne moči in psihoakustične značilke. Zvočni signal je bil posnet v skladu z EN60704-2-11 in ISO3744. Za vsak material je bilo analiziranih dvajset vzorcev aparatov, sestavljenih na proizvodni liniji. Rezultati kažejo, da so razlike med vzorci istega materiala precej večje od povprečne razlike med materiali. Variacija proizvodnje torej bolj vpliva na zvočne značilnosti aparatov kot sprememba materiala. Poleg tega je očitno, da izstopajoči aparati kažejo variacijo v geometriji zobnikov, ki jo je potencialno mogoče prepoznati z opazovanjem psihoakustičnih značilk hrupa ali vibracij.

OpenEOL je odprtokodna platforma, ki bazira na programskem jeziku Python, namenjena končni kontroli (EOL) izdelkov v proizvodnem procesu. Odlikujejo jo enostavna uporaba, prilagodljivost in integracija z industrijsko strojno opremo. Podpira analizo velikih podatkov in strojno učenje.

Ključne lastnosti:
Odprtokodna integracija industrijske strojne opreme
Napredne analitične metode
Zmanjšana odvisnost od programske opreme zaprte kode
Prilagodljivost in enostavno vzdrževanje

OpenEOL je razvit v okviru projekta GREMO (Univerza v Ljubljani, Mahle, Domel) in je že v uporabi na proizvodnih linijah. Trenutno je zaseben, v načrtu pa je prehod na odprtokoden model razvoja do leta 2027.

Komponente:
Tasks – Osnovne operativne enote za avtomatizacijo opravil
State Machine – Upravljanje potekov dela, načinov izvajanja in odpravljanja napak
IO moduli – Povezava programske opreme z industrijsko strojno opremo
GUI – Intuitivni vmesnik za nadzor in upravljanje

OpenEOL podpira standarde industrijske strojne opreme (PLC, DAQ, gonilniki CAN/Modbus itd.), kar omogoča natančno in zmogljivo kontrolo kakovosti. Oblikovan je z mislijo na industrijske implementacije in prilagojen zahtevam sodobne proizvodnje.

V številnih aplikacijah so visokotemperaturni toplotnoizolacijski materiali ključni za energetsko učinkovitost, varno delovanje in optimalno zmogljivost, zato je poznavanje njihovih toplotnih lastnosti zelo pomembno. Metoda zaščitene vroče plošče (GHP) je standardizirana metoda za merjenje toplotne upornosti materialov pri različnih temperaturah. Študija predstavlja razvoj in izdelavo GHP naprave, namenjene merjenju toplotne upornosti materialov v temperaturnem območju od 50 °C do 800 °C. Razvoj se je začel s 3D konceptualnim načrtovanjem v programskem paketu Catia in termo-električnimi simulacijami v programskem paketu Abaqus z namenom določitve potrebne moči grelcev in optimizacije oblike le teh za enakomerno temperaturno porazdelitev na vroči in hladni plošči. Vodilo pri načrtovanju osrednjega dela GHP naprave so bile analize prenosa toplote v Abaqusu, upoštevajoč toplotno prevodnost, konvekcijo in sevanje. Sledila je izdelava detajlne 3D konstrukcije v Catii, izbor materialov in standardnih komponent. Ocena največje deformacije plošč pod termo-mehanskimi obremenitvami za optimalno izbiro materialov je bila izvedena s statično analizo v Abaqusu. Na koncu bo predstavljen še postopek izdelave GHP naprave ter razvoj krmilnega sistema in uporabniškega vmesnika.

Pri manjših proizvodnih serijah z variabilnimi oblikami obdelovancev se običajno obdelovance med avtomatiziranimi procesi shranjuje in transportira v razsutem stanju. Na vhodu v takšen proces je potrebno obdelovance spraviti v urejeno pozicija, kar se v večini primerov še vedno dela ročno. Sistemi za pobiranje razsutih objektov iz zaboja omogočajo robotizacijo takšnih delovnih mest. Razvit sistem zaznava vsebino zaboja s pomočjo 3d kamere. Na zajetih podatkih detekcijski algoritem najde zaboj in lokalizira objekte v njem. S pomočjo geometrijskih podatkov robota se v naslednjem koraku generira robotska trajektorija za pobiranje objekta, ki je kinematično izvedljiva in brez trkov z okolico. Detekcija in lokalizacija objektov poteka s pomočjo globokih nevronskih mrež in uporabe oblaka točk. Vsi sklopi sistema so integrirani s pomočjo robotskega operacijskega sistema (ROS2). Takšna integracija omogoča uporabo 3d kamer in robotov različnih tipov in proizvajalcev. Nadzor in konfiguracija sistema je mogoča preko grafičnega vmesnika razvitega na osnovi spletnih tehnologij.

Trendi v avtomobilski industriji se v zadnjih letih hitro spreminjajo. Zahteve po znižanju emisij silijo proizvajalce avtomobilov k razvoju in uporabi alternativnih pogonov, uporabi trajnostnih materialov, razvoju novih konceptov polizdelkov in sestavov ter znižanju stroškov za ohranjanje konkurenčnosti. Novi trendi prinašajo nove priložnosti in izzive tudi proizvajalem polizdelkov in sestavov iz polimernih materialov. V članku bodo o predstavljeni ključni izzivi in priložnosti, ki jih novi trendi v avtomobilski industriji prinašajo proizvajalcem polizdelkov in sestavov iz polimernih materialov.

Projekt ONBOARD-AI se osredotoča na razvoj agilnega, digitaliziranega procesa uvajanja novih zaposlenih v kompleksne proizvodne sisteme. Uporablja napredne tehnologije, kot so interakcija človek-stroj (HMI) in konverzacijska umetna inteligenca (AI), da bi skrajšal čas usposabljanja, izboljšal pridobivanje spretnosti in povečal produktivnost. Razvit bo interaktivni digitalni učni sistem, ki vključuje vizualne predstavitve, video vodiče in igre za simulacijo delovnih nalog. Poleg tega bo AI v realnem času analizirala uspešnost uporabnikov in prilagajala vsebine. Cilj projekta je zmanjšati povprečni čas uvajanja za 30 %, povečati usposobljenost zaposlenih ter izboljšati uporabniško izkušnjo usposabljanja. Projekt se izvaja v podjetju ELVEZ, ki deluje na področju predelave plastike in proizvodnje kabelskih snopov v sodelovanju s podjetjem Art Rebel 9.

V projektu »Pametno mehatronsko progresivno štančno orodje za izdelavo kombinacijskih setov tipskih izdelkov« Dafra kontakt tehnologije d.o.o. za optimizacijo delovanja mehatronskega progresivnega štančnega orodja vzpostavlja prilagajanje delovanje mehatronskega orodja skladno z zahtevami oblik izdelka. Cilji mehatronskega orodja so:
• Izdelava več izdelkov v enem samem orodju,
• Izdelava štancanih geometrijsko podobnih izdelkov z minimiziranim odpadom ob menjavi tipa izdelka na izbranem orodju,
• Nadzor procesa in dvig kakovosti štancanja z vzpostavitvijo digitalnega dvojčka preoblikovalnega procesa.
Za zadostitev navedenih ciljev je bila neobhodna sodelava industrijskih partnerjev Dafra kontakt tehnologije d.o.o. in Egasi d.o.o. ter znanstveno-raziskovalnega partnerja Fakultete za strojništvo v Ljubljani.
V članku je predstavljena prva razvojna faza projekta, v kateri se je na testnem orodju verificiralo zastavljene cilje razvijanega štančnega orodja na enem mehatronskem mestu, na katerem se je z razvitim aktuatorjem podjetja Egasi vzpostavljalo zahtevane nastavitve rezalnega pestiča za izdelavo nastavljene geometrije izdelka. Vzporedno smo kakovost delovanja orodja spremljali z digitalnim dvojčkom orodja in vzpostavili ustrezno povratno zanko nadzora in obratovanja orodja.

Avtomatizacija sestavljanja kabelskih snopov predstavlja izziv zaradi fleksibilnosti in variabilnosti komponent. Projekt IntelliMan razvija robotski sistem, izboljšan z umetno inteligenco, ki omogoča natančno in zanesljivo vstavljanje pokovanih vodnikov v konektorje v avtomobilski industriji. Sistem vključuje robotsko roko UR5e z Robotiq Hand-E prijemalom s senzorji in kamero OAK1 RGB za prepoznavo objektov. Z uporabo naprednih AI algoritmov sistem v realnem času ocenjuje oblike žic, njihove orientacije in sile potrebne za vstavljanje. Preizkusi, izvedeni v podjetju ELVEZ, potrjujejo visoko stopnjo uspešnosti sistema ter znatno izboljšano učinkovitost v primerjavi s tradicionalnimi metodami. Prilagodljivost in modularna arhitektura sistema omogočata njegovo uporabo v širšem industrijskem okolju.

Tokrat vam predstavljamo aplikacijo brizganja tekočega silikona za katerega se uporablja kratica LSR – Liquid Silicone and Rubber.

Podjetje, specializirano za razvoj in implementacijo rešitev na osnovi RFID-tehnologije, v tem prispevku predstavlja enega izmed uspešnih primerov uporabe te tehnologije v industrijskem okolju. RFID (Radio Frequency Identification) omogoča avtomatsko identifikacijo in sledenje objektom preko radijskih valov, kar bistveno izboljšuje učinkovitost, natančnost in sledljivost procesov v različnih panogah – od proizvodnje in logistike do energetike in varnosti.

V predstavljenem primeru je bila implementirana prilagojena RFID rešitev v proizvodnem obratu, kjer je bilo ključno učinkovito upravljanje zalog in nadzor nad premiki materiala znotraj kompleksnega logističnega sistema. Z uporabo pasivnih RFID oznak in stacionarnih čitalcev je bilo doseženo popolno spremljanje notranjih tokov materialov, zmanjšanje napak pri inventurnem popisu in skrajšanje časa izvedbe operacij.

Prednosti uvedbe rešitve so se pokazale tudi v možnosti integracije z obstoječimi informacijskimi sistemi, kar je stranki omogočilo boljše odločanje in optimizacijo resursov. Članek poudarja pomen celostnega pristopa pri uvajanju RFID-tehnologije ter potrebo po prilagodljivosti rešitve glede na specifične zahteve uporabnika.

Laserski razrez izdelkov manjših dimenzij v velikih serijah otežuje ročno ločevanje in manipulacijo, kar povzroča ozka grla v proizvodnji. Predstavljena je inovativna metoda verižnih povezav, pri kateri so izdelki zaporedno povezani v verigo. Eksperimentalno preizkušanje na jekleni plošči (debeline 3 mm, material 1.0038), razrezani z laserskim strojem Bodor i7 (3 kW) je bilo izvedeno za optimizacijo treh parametrov romboidnih povezovalnih členov: razdalje med kosi (A), širine stičnega področja (B) in kota člena (C). Z modelom strojnega učenja naključnih gozdov je bil napovedan minimalni ostanek: 0,086 mm za dolžino (A=4,0 mm, B=0,2 mm, C=53,3°), 0,301 mm za širino (A=3,0 mm, B=0,2 mm, C=30,0°) in 0,019 mm za debelino (A=3,0 mm, B=0,356 mm, C=30,0°). Predlagana metoda povečuje učinkovitost manipulacije po razrezu, zmanjšuje fizične obremenitve delavca in omogoča avtomatizacijo v preciznih industrijskih aplikacijah.V vzporedni računalniški (MKE) analizi modeliramo napetostno-deformacijske razmere v spojih in napovemo točko loma. Pridobljene rezultate nato primerjamo z eksperimentalnimi vrednostmi. Namen raziskave je tako določiti zasnovo spojnih členov, ki uravnoteži dovolj visoko togost verige za enostavno ločevanje posameznih kosov. S tem prispevamo k izboljšani ergonomiji pri delu in časovni učinkovitosti dela pri laserskem razrezu večjih serij manjših izdelkov.

Na predavanju bomo predstavili ključne varnostne zahteve za stroje po trenutno veljavni direktivi 2006/42/ES in se osredotočili na novosti, ki jih prinaša Uredba o strojih 2023/1230/EU, ki bo v veljavo stopila v začetku leta 2027. Med pomembnimi spremembami so zahteve za obravnavo kibernetskih tveganj, ki so zdaj enakovredna funkcionalni varnosti, ter prilagoditve za vključevanje avtonomnih funkcij. Obravnavali bomo tudi celoten življenjski cikel strojev in ponudili praktične napotke za učinkovito prilagajanje novim varnostnim zahtevam

Industrijska doba nas je naučila, da viri niso neskončni. Evropska unija zato uvaja strožje regulacije, ki spodbujajo krožno gospodarstvo. Nova Uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih proizvodov (ESPR 2024/1781), ki je stopila v veljavo julija 2024, zahteva celosten pristop k zasnovi izdelkov: daljša življenjska doba, manj odpadkov in boljša reciklabilnost.
Ključna novost je digitalni potni list izdelka (DPP), ki omogoča sledljivost materialov, ogljičnega odtisa, možnosti popravila in reciklaže. To bo koristilo potrošnikom, proizvajalcem in regulatorjem, saj bodo informacije o trajnosti izdelkov postale bolj dostopne.
EU tudi financira projekte, kot sta CircThread in CIRPASS-2, ki razvijata digitalne rešitve za sledljivost in krožno gospodarstvo. Gorenje v teh projektih sodeluje pri razvoju trajnostnih gospodinjskih aparatov in avtomatiziranem beleženju podatkov.
Podjetja bodo morala prilagoditi svoje modele poslovanja ali tvegati izgubo konkurenčnosti. Trajnost ni več izbira, temveč nuja – in hkrati priložnost za inovacije ter dolgoročni uspeh.

Proizvodna industrija je po svoji naravi konservativna in se spreminja zelo počasi. Proizvajalci strojev ter sistemski integratorji se pri izbiri opreme za avtomatizacijo, vsaj v našem okolju, večinoma prilagajajo specifičnim zahtevam naročnikov, kar vodi k redkemu pojavljanju inovacij na tem področju. Namen tega prispevka je predstaviti sodobnejši pristop k razvoju vizualizacijskih sistemov, ki presega omejitve tradicionalnih HMI/SCADA rešitev. Inovacijsko jedro predstavlja platforma FactoryTalk OPTIX, ki na novo definira razvoj HMI/SCADA aplikacij z združevanjem zmogljivosti, ki so običajno dostopne le v ločenih IIoT platformah ali aplikacijah za robno računalništvo. Ta platforma ponuja visoko cenovno prilagodljivost, zaradi česar je primerna za širok spekter industrijskih potreb – od preprostih rešitev za IIoT povezljivost do kompleksnih HMI/SCADA sistemov, prav tako pa lahko služi kot osrednja tehnologija digitalizacije v industrijskih podjetjih.
FactoryTalk OPTIX temelji na programskem jeziku C#, kar podjetjem, ki se soočajo s pomanjkanjem strokovnjakov na področju avtomatizacije, omogoča lažje in hitrejše uvajanje novih kadrov. Ker uporablja razširjeno in uveljavljeno programsko okolje, je dostopna tako strokovnjakom z izkušnjami v razvoju programske opreme kot tudi svežim diplomantom tehničnih fakultet, ki so se seznanili le z osnovami sodobnih programskih jezikov in razvojnih konceptov. Poleg tega v industrijsko avtomatizacijo prinaša najboljše prakse sodobnega razvoja aplikacij, kar omogoča večjo prilagodljivost, modularnost in učinkovitost pri razvoju naprednih rešitev.
V prispevku bodo predstavljene ključne zmogljivosti platforme FactoryTalk OPTIX, dodatne prednosti pa bodo ilustrirane skozi različne primere uporabe, med katerimi so: povezljivost z različnimi krmilnimi platformami, koncentrator podatkov, podatkovni prehod, podpora različnim bazam in logiranju, neposredno povezovanje z napravami, analiza in vizualizacija podatkov, povezovanje v oblak, spletni vmesnik, oddaljeni dostop ter delovanje v okolju Docker.

Na uporabno dobo hidravličnega olja imajo velik vpliv pogoji uporabe, prav tako pa njegova sestava. Proizvajalci imamo za proizvodnjo hidravličnih olj na voljo različne skupine baznih olj. Zaradi različnih lastnosti posameznih skupin je tudi uporabna doba končnega izdelka različna.
Prispevek obravnava hidravlična olja na osnovi različnih skupin baznih olj, njihove osnovne značilnosti in razlike med njimi. V nadaljevanju pa predstavlja novo serijo hidravličnih olj Energolubric z vidika podaljšanja uporabne dobe v primerjavi s klasičnimi hidravličnimi olji na mineralni osnovi. Prikazani bodo rezultati primerjalnega testiranja oksidacijske stabilnosti različnih olj. Prav tako bo obravnavan vidik energetske učinkovitosti obratovanja hidravličnega sistema, na katerega vpliva tudi hidravlično olje.

Predavanje se osredotoča na uporabo digitalnega dvojčka za optimizacijo tlorisa in logistike proizvodnje v podjetju UNIOR, kjer so morali stroje preseliti na dve obstoječi lokaciji. Digitalni dvojček je omogočil natančno analizo materialnih tokov, kar je privedlo do njihove optimizacije in izboljšanja učinkovitosti transporta. Hkrati je rešitev omogočila povečanje števila izvedenih operacij na novih lokacijah za več kot 320 % in boljšo izrabo prostora. Optimizacija materialnih tokov je odpravila potrebo po zunanjih logističnih storitvah, s čimer so dosegli pomembne prihranke in višjo proizvodno zmogljivost. Predavanje poudarja, kako lahko tehnologija digitalnega dvojčka prispeva k reševanju kompleksnih industrijskih izzivov.

V prispevku bomo predstavili uporabo odpadnega polipropilena v kombinaciji z odpadnimi kokosovimi vlakni, za izdelavo lončka nizke gostote, ki omogoča vzgojo rastlin na podlagi hidroponike. Na Fakulteti za tehnologijo polimerov smo za pripravo termoplastičnega kompozita uporabili odpadne transportne trakove podjetja KO-SI v obliki recikliranega polipropilena, katerega smo zmleli in mu dodali zmleta odpadna kokosova vlakna, ki predstavljajo industrijski odpad podjetja KOSI. Za doseganje ustreznega spajanja matrice ter vlaken smo dodali še ustrezen kompatibilizator. Ta je zagotovil dobre medfazne interakcije med odpadnimi kokosovimi vlakni in reciklirano polipropilensko matrico. S pomočjo računalniško podprtega načrtovanja (angl. Computer Aided Design, CAD) s programom Siemems NX 12 smo najprej izrisali 3D model lončka primernega za vzgojo rastlin s hidroponiko. Sledilo je konstruiranje orodja za termoformiranje, katero smo natisnili s tehnologijo ciljnega nalaganja (angl. Fused Deposition Modeling, FDM). S pomočjo stiskalnice smo izdelali plošče iz pripravljenega kompozitnega materiala. Te smo nato s pomočjo termoformirke ter 3D natisnjenega orodja preoblikovali v lončke za vzgojo rastlin s hidroponiko.
Izvedba je lep primer sodelovanja industrije in raziskovalne inštitucije na področju krožnega gospodarstva.

V kompleksni maloserijski proizvodnji je učinkovito terminiranje ključnega pomena za optimizacijo proizvodnih procesov. V tem prispevku predstavljamo študijo primera uvedbe rešitve Planska tabla v proizvodno podjetje. S tem smo dosegli izboljšanje preglednosti, optimizacijo proizvodnega načrtovanja in skrajšanje dobavnih rokov. Rešitev omogoča celovit vpogled v proizvodne procese, omogoča hitro prilagajanje na spremembe in učinkovito uporabo virov. Predstavili bomo ključne izzive, s katerimi se je podjetje soočalo pred uvedbo rešitve, proces implementacije ter dosežene rezultate.

Želja po avtomatizaciji zahteva natančno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na obravnavani proces. Ena izmed možnosti trajnostnega obdelovanja kmetijskih površin v okviru zelenih urbanih skupnosti prihodnosti je mogoča z uporabo avtomatizirane flote obdelovalnih robotov, ki glede na razpoložljive vire solarne energije optimirano skrbijo za dodeljen prostor. Ker se vir razpoložljive energije spreminja s spreminjanjem letnih časov, je pri zasnovi in razvoju velikosti napajalnih sistemov in optimizacijskih algoritmov obratovanja avtomatizirane flote obdelovalnih robotov potrebno upoštevati več dejavnikov. V tej študiji obravnavamo vprašanje, kako razpoložljiva solarna energija v Sloveniji na območju mesta Ljubljana vpliva na možnost napajanja izbranega Li-ionskega baterijskega paketa in kakšne so posledice tega nihanja na razpoložljivost obratovalnih zmogljivosti avtomatizirane flote obdelovalnih robotov. Izbran baterijski paket je sestavljen iz 7 osnovnih Li-ionskih celic kapacitete 20 Ah, kar daje 24 V nominalne obratovalne napetosti. Pri tipični uporabi z močjo 100 W lahko takšen baterijski paket zagotavlja približno 4 ure obratovanja stroja. Ugotovili smo, da medtem ko v oblačnem januarskem dnevu z izbrano velikostjo fotovoltaičnih panelov napolnimo v enem dnevu zgolj 1 baterijski paket, se zaradi nihanja razpoložljive solarne energije ta številka v sončnem januarskem dnevu vzpne na 20, v sončnem junijskem dnevu pa na kar 55 baterijskih paketov.

V pametni tovarni današnjega časa so osnovni gradniki digitalni dvojčki. Ti v svojem jedru izvajajo sinhronizirano interakcijo med fizičnimi in virtualnimi sistemi, ki so prvotno vsi v 3D dimenzijah. Predvsem v kosovni proizvodnji so hitrosti procesov na strojih sorazmerno velike in delovni cikli kratki, zato je na primer 3D simulacija sistemov v realnem času že lahko problematična. Potreben je nek enostavnejši sistem, ki lahko sledi vsem hitrim procesom kosovne proizvodnje in se ga lahko glede na možnosti in potrebe nadgradi v kompleksnejši 3D digitalni dvojček. V kosovni proizvodnji se je uveljavil IIoT Industrijski internet stvari kot sistem robnih računalnikov v sinhroni interakciji s fizičnimi sistemi ter asinhroni interakciji z računalništvom v jezeru, oblaku in z osebami preko XR sistemov, z namenom za simulacijo, optimiranje in inoviranje procesov pametne tovarne v zelenem okolju. IIoT postaja temelj digitalizacije celotne proizvodnje kot jedra pametne tovarne in tudi zadnje čase na Kitajskem vse bolj popularne temne proizvodnje – dark production, ki jo je prva razvila in uvedla leta 1989 inženiring družba Brankamp GmbH v Nemčiji, pri nas pa jo je prva pričela izvajati družba Novi plamen d.o.o. iz Krope od leta 2009.

PDCA pomeni Plan-Do-Check-Act, znan tudi kot Demingov cikel ali Shewhartov cikel. Je metoda nenehnega izboljševanja procesov, ki se uporablja za prepoznavanje in reševanje problemov ter izvajanje izboljšav na sistematičen in učinkovit način. Štirje koraki PDCA so: Načrtovanje, kjer se identificira težava ali priložnost in pripravi načrt za njeno obravnavo; Izvedba, kjer se načrt izvaja; Preverjanje, kje se merijo in analizirajo rezultati implementacije; in Ukrepanje, kjer se vse potrebne prilagoditve izvedejo na podlagi rezultatov. Postopek se nato ponovi, da se nadaljujejo izboljšave v kontinuitivnem prinipu.

V sodobnih industrijskih in raziskovalnih okoljih je moč opaziti vedno širšo uporabo preciznih senzorjev pomika, ki predstavljajo pomembno vlogo v vseh vidikih dimenzionalnega meroslovja. V industrijskih podjetjih in meroslovnih laboratorijih se takšni senzorji, zaradi svoje submikrometrske točnosti, običajno uporabljajo za umerjanje različnih etalonov in merilnih instrumentov. Vzporedno z vedno večjo uporabo preciznih senzorjev pomika naraščajo tudi zahteve po njihovem umerjanju, ki je nujno za doseg sledljivih meritev, ki jih je mogoče povezati na enoto SI (meter). Kljub široki uporabi takšnih senzorjev še vedno ni komercialno dostopnega sistema, ki bi omogočal njihovo umerjanje z zahtevano meroslovno zmogljivostjo. V Laboratoriju za tehnološke meritve Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru v ta namen razvijamo unikatni namenski merilni sistem, ki bo omogočal popolnoma avtomatizirano umerjanje preciznih senzorjev pomika za merjenje dolžin do 150 mm. Predlagan sistem temelji na linearno pomični mikrometrski postaji, ki je vertikalno vpeta na osnovno ploščo. Vzporedno s postajo je postavljen konzolni nosilec s vpenjali na katerega vpnemo senzor, ki je predmet kalibracije. Poseben poudarek smo namenili analizi in validaciji kosinusnega pogreška tipala pred kalibracijo. V ta namen je bil razvit algoritem, ki s pomočjo metode strojnega vida omogoča natančno poravnavo merilne osi senzorja na os vodil translacijske postaje. Kot referenčni senzor bo v sistemu uporabljen laserski interferometer, ki temelji na sodobni diodni laserski tehnologiji. Opisan razvoj predstavlja pomemben znanstveni in aplikativni prispevek na področju meroslovja in zadovoljevanja potreb napredne slovenske industrije po sledljivosti nepreciznejših instrumentov za merjenje dimenzij.

Tiskana vezja so izjemno pomemben del satelitske tehnologije, saj se uporabljajo kot filtri/nosilci signalov, za obdelavo podatkov in komunikacijo. Visokofrekvenčni signali se prenašajo skozi zgornjo površino vezja, kar je poznano kot učinek kože. Posledično je cilj doseči nizko površinsko hrapavost vezja, ker to zmanjša izgubo pri prenosu signala. Za izdelavo vezij se uporabljajo različne disperzije, katere je možno natisniti z različni metodami v zahtevane oblike. V ta namen smo pripravili disperzijo na osnovi nanodelcev zlata (AuNPs), ki so bili sintetizirani z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize in stabilizirani s polivinilpirolidonom (PVP) v vodi. AuNPs so bili zatem posušeni, tako, da se je odstranila voda. Posušene AuNPs smo nato dispergirali v etanolu, s čimer smo pripravili disperzijo za tiskanje linije s tehnologijo plazme na nosilcu Al2O3 (čistine 96.5%). Koncentracija Au v disperziji je bila izmerjena z ICP-OES. TGA analiza je pokazala toplotno stabilnost AuNPs, meritve viskoznosti pa so potrdile psevdoplastično obnašanje disperzije. Izdelano tiskano vezje je bilo analizirano z različnimi tehnikami: SEM/EDX, FIB, AFM in izvedena je bila tudi meritev električne prevodnosti.